Prostori uvidov

, , Leave a comment

Uvidi. Kratka, lepa beseda, ki pa v sebi poveže tako veliko, seže tako globoko. Naši aha trenutki, ki lahko trajajo mnogo več kot samo trenutek, prav gotovo pa pustijo neizbrisne sledi na poteh naše rasti.

Kdaj se zgodijo, kje se zgodijo? Seveda ni nobenega pravila. Ne moremo jih izsiliti, si jih priželeti, jih kupiti, najti v medmrežju digitalnih svetov. Lahko jih samo povabimo, trenutke uvidov, jim pripravimo prostor kjer bodo lahko ubrano zveneli, napišemo vabilo brez datuma in ure. In čakamo … Potrpežljivo, v zavedanju, da so že tukaj.

Mene največkrat obiščejo na krajih in v času, ko sem sproščen, ko mi je prijetno, ko sem v sebi, v sladki zavesti bivanja, um pa utihne. Misli so posejane kot redki beli oblaki na širokem nebu brezmejne zavesti in … Aha!

Sproščena hoja, dobro kosilo, prijeten tuš po dolgem dnevu. Vse to so kraji in dejavnosti, kjer me uvidi najpogosteje najdejo.

Elementi zraka, vode, zemlje in ognja, alkemično prepleteni s petim elementom, z dotikom zavesti Duše, v nekaj čisto novega, svežega.

Tudi danes je bilo tako. Na kosilu, v jedilnici polni ljudi, hrupa, vonjav in poznopoletnega sonca, ki je polnilo prostor z blagodejno toploto.

Vegi obrok, ki mi ga je z nasmehom postregla prijazna kuharica, je bil odličen. Loparnica iz bučk in skute. Kar topila se je v ustih. Sonce, toplota, okusi, ki so se prelivali v meni, so me umirili, upočasnili tok misli. Šum glasov v ozadju se je prelil v notranjo tišino. Bil sem samo še opazovalec, tih, pozoren, zavesten, odmaknjen. Roke so spretno nosile okusne grižljaje do ust, ljudje so prihajali in odhajali. In nenadoma sem vedel. Uvid, drobec, ki ga je iz globokih plasti nezavednega prineslo na površje. Bil je odgovor na vabilo in v tihem prostoru čiste zavesti je lahko za hip zasijal kot prašni delec v žarku sonca.

Koristnost je bila tokratna tema, ki jo je prineslo na površje. Biti koristen je samo vidik uma, vidik osebnosti. Temelje ima v ugajanju, v samopodobi, ki jo sestavljamo v mozaik koristnih dejanj, dejanj za katera smo bili pohvaljeni, zaradi katerih so nas drugi sprejeli in nam dodelili mesto v družbi.

Mojster v zavesti Duše pa ne čuti več potrebe po tovrstni koristnosti, niti po ugajanju. Mojster ni koristen, temveč služi ljudem z lastnim zgledom, z neminljivo vedrino in zadovoljstvom v bivanju, ogrnjen s tkanjem energij, ki služijo njegovim izbiram. Zlit z zavestjo Duše, z zavestjo Jaz sem, ki Sem.

 

Leave a Reply